09 Maj Pismo moje hčerke

Pozdravljeni!

Mami je moja najboljša prijateljica, zaupnica in pa svetovalka. Že odkar pomnim, mi je vedno dajala nasvete, za katere danes vidim, da so zlata vredni. Iz srca sem ji hvaležna za vse vrednote, ki me jih je naučila: Naj bom vedno dobra do drugih, naj pomagam osebam v stiski, naj vedno govorim resnico in naj drugim ne počnem to, kar ne želim, da bi kdo počel meni. Samo slepec ne bi videl, da je njeno poslanstvo pomagati drugim. Vedno je tista, ki vsem priteče na pomoč, deli nasvete in vse usmerja na pravo pot. Velikokrat se je sama opekla, bila izkoriščana, predobra … Pozabila se je dati na prvo mesto, sama je žal vedno druge postavila pred sebe.

Kar mi je najbolj všeč pri njej, je to, da verjame vase tudi, ko nihče drug ne verjame vanjo.In čeprav je skozi življenje naredila kup napak, je, kot ona pravi, prav zato danes takšna kot je, zrela in pripravljena, da dela to,  kar jo resnično osrečuje – svetovati in pomagati. Sama jo popolnoma razumem, saj tudi jaz preživim veliko časa s prijateljicami, jih poslušam, delim svoje nasvete in ko v zahvalo dobiš dobro voljo sočloveka, ni lepšega.

Velikokrat v življenje je najlažje svojo zgodbo povedati popolnemu neznancu, ki posluša in ne obsoja. Jaz imam to srečo, da imam zlato mamico, na katero se lahko vedno zanesem, saj me tudi v najhujšem ni obsojala. Vsak, ampak res vsak njen nasvet in pogovor je bil zame kot da postajam druga oseba. Nenadoma so mi postale stvari kristalno jasne in vedela sem, kaj moram storiti. Rešila me je iz slabe družbe in ukrotila hudička v meni, pomagala mi je ravnati pravilno in obdržati ljubezen mojega življenja.

Ne najdem pravih besed, kako opisati to čudovito osebo, ki jo lahko kličem MAMI, lahko pa povem, kako jo dojemam. Njena energija napolni prostor v trenutku, njena volja je nalezljiva, njene besede pa so enostavno vedno prave. Je zelo topla oseba in vse počne z ljubeznijo. Ne vem, od kje ji toliko moči, vendar je občudovanja vredna.

Razveseli me, ko jaz poslušam njo in ji včasih tudi kaj svetujem, he, he. Potem mi pravi, da ji nihče ne pomaga bolje. Njene besede me navdihujejo in nekoč bi želela oditi po njenih stopinjah.

Zdaj sem še mlada, imam 22 let. Pravijo pa, da zrelost ni v letih in da sem lepo vzgojena, za kar se lahko zahvalim moji edinstveni mamici. Ona mi je tudi izbrala tako dobrega očeta, s katerim sta mi vedno nudila najboljše, kar sta lahko.

NA PRAVEM MESTU JE POTREBNO IMETI SAMO SRCE.

P.S. Na slikci sva midve z mami.

Pa lep pozdrav vsem,

Ines